WINTER IS COMING? NO, WINTER IS HERE!

Pozdrav, pozdrav!

- Uvod
Nikoli ne vem, kako začeti pisati uvod. Kako nekomu prvič pisat, kaj vprašat. Kako začet, je moja večna uganka. Uvod je pomemben. Zato je to težka naloga, ker če uvod ni zanimiv, izgubiš bralca ali poslušalca.

Mislim, da bo ta moj uvod kar dober. Čeprav ni nek presežek, ampak led sem prebila :). Vem, da znam boljše. Za drugič se bom poskušala spomnit kaj bolj originalnega. Ampak morate priznati, da je moj uvod vseeno boljši, kot tiste običajne bedne fraze: "Kako ste kaj danes? Danes vam bom povedla o tem in tem. Že dolgo se nismo slišali, kajne? Dragi dnevnik (v tem primeru Dragi blog)! ... itd." 

To je šele moja druga objava, čeprav bi lahko vsak dan kaj napisala, saj je vsak dan poln dogodkov, prigod in spoznavanja takšnih in drugačnih ljudi. Ampak imam dva razloga zakaj ne objavljam vsak dan. 1. Razlog: Nikoli nisem bila dobra v pisanju dnevnika, vedno sem ga začela, bila vztrajna morda kakšen teden, potem pa se je ustavilo. Nikoli, nikoli nisem napomnila tistega lepega zvezka okrasenega z rožicami, srčki in drugimi vrstami bleščic. 2. Razlog je pa ta, da če bi objavljala vsak dan, bi se me naveličali in bi govirili: "Daj, ženska ustavi se že. Tvoje življenje le ni tako zanimivo." :D Zato bo bolje, če bolj poredko kaj objavim in pri tem zapišem morda kakšno besedo ali odstavek več.

- Winter is coming? No, winter is here!

Le čemu takšen naslov? Hm, ni za veliko razmišljat. Slišim, da ste doma imeli kar toplo vreme ta zadnja dva tedna. No, mi smo imeli pa čisto nasprotje. Dosegli smo rekord! Mislm, takšna temperatura je zame rekord, ker ne smučam, ne bordam ali prakticiram sankanja, zato dejansko ne poznam pravega mraza. Imeli smo -22°C. Hmm, mislim še dobro, da smo tisti dan bili malo zunaj, saj so moje noge že po 10 min čakanja na avtobus in metro kmalu zmrznile. Dobesedno zmrznile, ker odtajale so se približno 2 uri. Komaj čakam Laponsko in njene temperature! Juhej, to bo toplo! :D

Pred tremi ali štirimi dnevi je ponovno snežilo. In ko se je razjesnilo in se je pokazalo sonce, ki smo ga tukaj še toliko bolj veseli, se je pokazala narava v vsej svoji lepoti. Mislim gozd, ki ga vidim skozi okno moje sobe, je bil kot v pravljici. Naredila sem nekaj fotografij, ampak nobena ni lepša kot tista, ki jo imam shranjeno v moji glavi. Mislim, da bom čez dober mesec preklinjala sneg in belino, ampak trenutno me povsem navdihuje in every time mi vzame dih. Ko vidiš kaj takšnega si vedno rečeš: "Ja, vredno je potrpetih tistih -22°C. To je preprosto prelepo!" Evo, nekaj fotgrafij!

- Kontula

Ne vem, če sem v prejšnji objavi omenila, da smo vsi Erasmus študenti pristali na istem mestu v stanovanjih na ulici Linnsomething (tako jih pravim jaz, saj je še vedno ne znam izgovoriti). V predelu Helsinkov, ki se imenuje Kontula. Ko ljudjem v Helsinkih omeniš, kje živiš. Te samo nekoliko prestrašeno pogledajo in rečejo: "Resno?" in mi jih odgovorimo: "Hmmm, ja. Zakaj?" Nato pa nam povedo kaj izjemno lepega o našem naselju. To je mišljeno povsem sarkastično, saj je vzdevek našega predela GHETTO :D Povedo nam kako naj ne hodimo sami okrog ponoči, kako je tam polno pijancev in podobno. Pesem naše skupine je sledeča: https://www.youtube.com/watch?v=6am8V5KNJ4A . 

Ampak ni tako hudo kot pravijo oni. Dosedaj, ko smo se ponoči vračali domov, nismo srečali nobenega pijanca, nobenega, ki bi nam rad kaj slabega storil. V bistvu, na kratko rečeno, nismo videli ali srečali nikogar :D

- Faks

V teh dveh tednih se je veliko dogodilo. Pričela so se prva predavanja: Tehnical exercises, kjer smo se učili kako se uporablja pravo kamero (ena slikca s predavanj: http://instagram.com/p/jG6g64r_MQ/#), nato nam je profesor dal nalogo, da moramo naslednji teden posneti od 2 do 5 min dolg dokumentarec o Helsinkih oziroma kako mi vidimo Helsinke. :) Vsi veseli smo se odpravili opravljati to nalogo. In če bi bili doma, v domači Ljubljani ali morda v Lisboni ali v Španiji bi bili pri opravljanju te naloge le nasmeški na obrazu, ampak je tu v Helsinkih je bil naš izraz na obrazu takšen, da si ga lahko prevedel le z eno samo besedo: trpelnjene. Ne zato, ker smo morali opravljati to nalogo. Ta naloga je bila the best. Problem je bilo vreme. Tisti dan smo izkusile -19°C. 5 ur smo se sprehajale po centru in snemale pri -19°C. Izkušnja in pol :D

Drugi predmet, ki sem se ga najbolj veselila poleg Basic of Photography (ki se prične ta ponedeljek) je predmet RADIO. Predmet je razdeljen na več različnih podpredmetov al ne vem kako bi temu rekla. Od petih podpredmetov bom imela le dva: Radio Expression in Editorial work (on-air). To je tudi edini predmet, ki ga imamo s finskimi študenti. In naša skupina je super. Finci so res fajn ljudje. Odprti, vedno pripravljeni pomagat, prijazni, imajo smisel za humor, radi se zabavajo, pogovarjajo, hočejo čim več vedeti o tvoji državi ... in mnogo drugega. Nekateri pravijo, da vse to skrivajo za masko. Da se nikoli ne posmejejo. NE! Temu ni tako. Finci se smejejo ali nasmejejo, niso ves čas slabe volje. Toliko so slabe volje kot preostali narodi. :) 

V glavnem, komaj čakam in se veselim sodelovanja z njimi pri predmetu. :) Bo še zanimivo.

Faks kot stavba. Legendarno. Ni drugih besed. To je oddelek, kjer so v bistvu Film, TV in Performing Arts skupaj. Nekoliko podobno našemu AGRFT-ju. Vsi delujejo tako umetnišiki. Me like it :D Faks pa je sestavljen iz dveh delov. Novega in starega dela. Stari del je stara tovarna, kar je opaziti v arhitekturi: visoki stropi, veliki prostori in nekoliko je mraz v teh prostorih, saj jih je težko hitro ogreti. Drugi del pa je novejši. Prvo kot prvo, toplejši, drugo pa nekoliko modernejši. Najboljši del novega dela pa je velikansko okno, kjer imaš najlepši razgled. Razgled na reko (trenutno je zmrznjena), ki teče mimo faksa, in čez reko park. Lepo. Prelepo. :D Zanimivost faksa je tudi to, da vsak študent dobi posebno kartico, s katero odklene vrata učilnice, saj se vsa vrata zaklenejo. In seveda, če izgubiš kartico, jo moraš tudi pošteno plačati. :) 

"Ekskurzije"

Eden izmed predmetov imam tudi predmet Finland Close-up. In naj vam povem, ta predmet je the best. Zastonj hodimo na ekskurzije in zastonj vstopamo v razne tovarne, muzeje in pred nekaj dnevi smo bili tudi v Finskem parlamentu. Vsi ogledi so vodeni in v angleščini. Predmet je super, če hočeš Finsko spoznati še nekoliko bolj podrobno. Prva "ekskurzija" je bila v tovarno Arabia: http://www.arabia.fi/web/Arabiawww.nsf/en/home - kjer izdelujejo vse kar hočeš. Njihov najbolj znana znamka pa je Iittala: https://www.iittala.com/ - kjer izdelujejo kozarce, krožnike, skodelice, žlice, vilce, ... Tovarna Arabia izdeluje tudi originalne spominske izdelke Moominov. Ali se spomnite risanke Moomin? Kjer so bili te majhne "čudne" ampak lepe, prijazne in simpatične živalice? Od vodičke po tovarni sem izvedela, da Moomini so Finski, ampak risanka je pa Japonska. In  Japonci so tisti, ki so nori na to risanko. Moomin so le, če se ne motim, knjižni junaki in junaki v stripih. 

VSE te odlične fotografije iz tovarne Arabia je naredila ANNA BERLIS!! Thank you ANNA for the photos :)

Razred pridno posluša :)

Sošolci pri igri. Na mizi so bile zelo zanimive napravice za oblikovanje papirja. Ja, po besedah vodičke, se niti 8- letniki ne toliko časa ustavijo pri teh napravah, kot smo se mi. :) 

Seveda brez Moominov ne gre :)

Še ena skodelica, žal ni na Moomine. Tisto na Moomine sem tudi kupila za mojo sestro (ampak z nekoliko skritim namenom, da bo tudi za mojo uporabo :D): 

Ena izmed najbolj kul slik v tem muzeju pa je sledeča. Creepy ane? Kaj predstavlja nismo ugotovili :D

Med drugimi smo obiskali tudi YLE. To je nacionalna TV in RADIO postaja. Ogledali smo si kako deluje Radio - osredotočili smo se na to, saj smo bili na ogledu s predmetom Radio. Zanimivost pa le je. Na radiu voditelj dela vse SAM. Na Valu 202, kjer sem lani opravljala prakso, pa sem videla, da je voditelj tisti, ki se osredotoči na to, kaj bo povedal in kako, medtem ko mu zvok upravlja tonski mojster. To je ena izmed velikih razlik na radiu. 

Bili smo tudi v parlamentu. Ampak o tem kdaj drugič, saj nimam fotografij. :) 

Naša druščina in druženje

Glede na to, da smo kar lepo barvana druščina (prevladujejo Nemci, preostali prihajajo iz Belgije (3), USA (1), Nemčija(8), Španija (2), Portugalska (1), Slovenija (1), Nizozemska (1) in Irska (1)), smo se odločili, da bodo predstavniki enakega naroda pripravili tematski večer in pripraviti tradicionalno hrano iz države s katere prihajamo. Do sedaj smo imeli le nemški in belgijski večer. :) Moj datum se še ne bliža, ampak me že pošteno skrbi kaj bom skuhala za slovenski večer. Še nikoli nisem pekla potice. Očitno jo bom morala prvič prav tu. Kaj je bolj tradicionalnega kot potica? Nič. Morda kremšnite in gibanica. Ampak, je vse samo še težje pripraviti kot potico. Mislim nasveti kako kaj skuhat mi vedno prav pridejo. Če jih ima kdo, na plan z njimi.

Moja objava postaja predolga. Tako, da bo bolje, da malo skrajšam in prišparam še kaj za naslednjič. Tukaj poleg računalnika imam oporne točke. S tem mojim pisanjem in blebetanjem sem obkljukala le nekaj glavnih točk. Še imam materiala. Ne bo ga zmanjkalo tako hitro.

Zdaj pa nekaj slik iz našega druženja. 

Čakanje na metro zjutraj zna biti zelo dolgočasno in mučno, ampak ne v naši družbi. V naši družbi je lahko le zabavno in nič drugače. Getto girls ;)

Pečenje palačink. Claire (Irska), Melanie (Belgija) & moja malenkost. Claire nas je vse povabila na palačinke, ampak potem je omagala pod pritiskom. Njene palačinke so bile tako tanke, da si lahko videl skozi njih. Skupaj s Melanie smo ji morale priskočiti na pomoč.

Selfies so zelooo popularni tu na Finskem. :) 

Tudi ta fotografija je selfie. Tema tega selfija pa naj bi bila: Zapeljivi pogled. Ja, kot je razvidno mi to ne gre. Očitno pa znam naredit duck face oz. vsaj nekakšen približek duck facea :D

Mislim, da bo to dovolj za danes in kakšen tedn. Upam, da ste dokaj uživali (če niste, se prosim vsaj delajte, da ste, ker sem dolgo pisala to objavo :)) + Upam, da niste preštevali koliko vejic sem pozabila napisat in koliko sem jih narobe vstavila ter koliko napak sem napravila.

No, do naslednjič vas lepo pozdravljam!

Moi, moi!

Ana