PRVI TEDEN NA TUJEM

Hei!

Prva objava v prvem blogu. Objava bo tako kot vse ostale v prihodnosti morda polna napak - predvsem bodo manjkale moje večne "prijateljice", vejice. Večina vejic bo narobe postavljenih ali pa bodo preprosto manjkale. Vem, vem, da kot novinar bi morala znati uporabljati vejice, ampak žal z njimi nikoli nisem bila prijateljica in mislim, da nikoli ne bom. Pač niso prijazne in nimajo dobrega srca. Pa tudi tečne znajo biti večino časa. :) Bistvo tega bloga niso vejice, ampak tisto, kar rada počnem: koncerti, spremljanje športa in novinarstvo. Moram omeniti tudi, da bo delno blog posvečen tudi moji izmenjavi na Finskem. Brat me že štiri leta, skoraj vsako nedeljo, sprašuje: "Ana, si že začela pisat blog?" in jaz mu vedno odgovorim: "Ja, ja sej bom." Toda kot je razvidno (glede na to, da je to prva objava, ane) ga nikoli pred tem nisem začela pisat. Ampak nastopil je čas za spremembe.

- Spremembe, spremembe ...

Mislila sem, da bo odhod v daljne kraje težji, kot je bil, ampak sem se kar dobro držala. Na letališču nisem potočila niti ene solzice, jih je mama še zame. Pa tudi v sestrinih očeh sem vidla, da se nabirajo solzice. Nisem mogla vjeti, ker ona je ponavadi tista, ki je od naju čustveno najmočnejša. Ne vem, kaj je bilo z menoj tisti dan, mogoče sem se le delala pogumno. Drugače nisem jaz najbolj pogumen človek na tem svetu. Čudno je bilo vse skupaj, a solz vseeno ni bilo. Zdaj, ko razmišljam o tem, kako bo 5 mesecev brez domačih, prijateljev in ljudi, ki so mi pri srcu, je kar težko. Zamudila bom prvi rojstni dan mojega nečaka Julijana. A vsaj nekaj nisem zamudila. Predpremierno, dan pred mojim odhodom, je uprizoril kratko predstavo - naredil je nekaj prvih korakov, zdaj pa že skoraj teče okrog. Pogrešala bom moje sprehode z mojim nemškim bokserjem Asom in seveda vse moje prijatelje (še dobro, da je Skype in FB). Ampak čas je za nekaj novega. Hočem se naučiti kaj več na področju Filma in TV in pridobiti nova spoznanstva ter se preiskusiti v nečem novem, drugačnem. I want to step out of my comfort zone. :) 

- Potovanje z letalom.

Kdor me res dobro pozna ve, da imam nekaj strahov. Dva največja strahova sta: - kače in letenje z letalom. Pot do Finske je dostopna na več načinov, ampak kaj ko je najkrajša bila prav - letalo. Moj dobri brat (ki mi je VELIKO pomagal med pripravami na izmenjavo (HVALA ŠE ENKRAT BRATEC JURIJ)) mi je rezerviral sedež ob oknu. Nekdo, ki se boji letenja, naj bi gledal še skozi okno in pri tem užival? Hmmm, NOPE! :D Ampak, sem se presenetila sama sebe. Celo med vzletom sem gledala skozi okno. Le kdo bi si mislil. Ampak to ni trajalo dolo, ker sem kaj kmalu zaspala. V noči iz 3.1 na 4.1 sem spala le dobro uro (stresno je pakiranje, ko lahko neseš le 22 kg in od tega je večina teže prav teža volnenih majic). Imela sem povezavo Ljubljana - Munich - Finska. 4 ure čakanja v Munichu so presenetljivo hitro minile, kupila sem si nekaj za jest (5,90€ drag sendvič, ki niti ni bil dober), pogledala sem film (About time - priporočam, zelooo dober film), se sprehajala po letališču, na koncu pa se končno vkrcala na letalo za Finsko. Ne me spraševati, kakšen je bil vzlet ker se ga ne spomnim - sem zaspala za uro in pol (več kot pol poti). :D

- Tervetuloa Suomi! - v prevodu Dobrodošli na Finskem!

Prva sprememba je že tu. Bloga ne pišem v Ljubljani ali pa v mojem velemestu Selu, ampak tam nekje, daleč na severu. Na Finskem, v Helsinkih. Dragi moji prijatelji tukaj je vseeee drago (počasi bo drago tudi dihat zrak), zato po vsej vrjetnosti ne bom pošiljala razglednic domov tako da tu imate pozdrave iz daljne dežele: VSEM POŠILJAM PRELEPE SONČNE POZDRAVE S FINSKE!!! 

- Finska je sončna.

Poudarek je na SONČNA. Vsi me sprašujejo, zakaj sem se odločila iti na Finsko. "Tam je zelo mraz in tema v tema času," so mi govorili. Ne vem, morda so me hoteli prestrašiti. Ampak jim ni uspelo. Po pravici povedano, na temo nisem niti pomislila, ko sem se prijavljala na izmenjavo. Hotela sem le res dobro izkušnjo in dobro novo znanje. Pozabila sem, da je v teh zimskih letnih časih NOČ. Ta noč ne izgleda tako, da je od 00-24 trdna, tmna noč. NE. To izgleda tako, da postane svetlo okrog 9h zjutraj in postane trdna tema okrog 16h. Vmes je pa tako vreme kot je v Ljubljani čez celo zimo (morda je letošnja zima izjema) - megleno in oblačno. Kako je s soncem sprašuje moja mama. Hmmm, sonca ni. Nekaj dni nazaj smo le končno videli tudi modrino neba. Videli smo obliko oblakov in nekaj sonca. Sonce izgleda pa tako... predstavljajte si, da zahaja sonce in ko gre sonce že za hrib (moj tata bi rekel, ko gre sonce za Preserje) vidiš le en pas svetlobe. No, toliko sonca pride tukaj ob približno 14h. Sonce se pokaže le toliko, da še veš, da obstaja. Ampak ni tako hudo, če prihajaš od nekje, kjer imaš vedno sončno vreme potem je težko, vendar jaz sem se dobre tri leta in pol urila v Ljubljani. Mislim, da sem prišla sem kar dobro pripravljena. Isto je kot, da bi živela v Ljubljani, samo da je bolj drago. Ampak vreme je isto. :)  

- Na Finskem je mraz.

Pravijo, da je Finska zelooo mrzla država. Tega v prvem tednu nisem izkusila. Imeli smo tam okrog 6 stopinj. Izjema je bil morda kakšen dan, ko je bilo za malenkost bolj mraz, ampak ne tako kot je bilo enkrat konec novembra v Ljubljani, ko so mi slušalke za iPod nekoliko zmrznile. Včeraj, včeraj je pa bilo mraz. S svojim obiskom nas je počastil tudi SNEG. Končno ga vidim v letošnji zimi. Trenutno sem ga ZELO vesela, ampak mislim, da ga bom kmalu imela poln kufr. Prof. s faksa, ki smo jo z cimro Lio srečale v Ikei pravi: "Winter is coming!" Baje je feburar tisti, ki ti na Finskem pokaže, kaj je prava zima. :D Morda pa letos ne bo tako hudo, kot je bilo do sedaj vsako leto (se prepričujem sama sebe) :D S snegom pa prihaja tudi mraz. Napovedano je, da bomo imeli tudi -11 stopinj v prihodnjih dneh.

- Finska je draga! :)

Že preden sem odšla sem vedela, da je Finska država uspeha in je precej dražja od naše prelepe in male državice Slovenije. Ampak vseeno sem bila presenečena. Že na prvih spoznavnih dnevih so nas strašili s tem koliko stane, če se zakleneš sam sebe ven iz sobe (baje se to dogaja ves čas, sploh pa s takim sistemov kot ga imajo tukaj) - za to plačaš takoj 27€ s telefonom, če nimaš na telefonu denarja pa 53€, če morda preveč dolgo rajaš in pride varnostnik pogledat kakšno vino ali slabo pivo piješ in s tem potrka še na vrata je 300€, v klubu kjer vrtijo mojo najljubše pesmi kot so: "What does the fox say?" je tequila na primer 6,50€, pivo 4€ (posebna cena, znižana) in nekaj z vodko 8,50€. V baru, kjer se hočeš le pogreti po dolgem sprehodu po Helsinkih, je vroča čokolada - 2€ - to ni še nič kaj takega, če bi bila ta čokolada vsaj čokolada, vroča in v trdem stanju kot mora biti prava vroča čokolada, ampak ni bila. Bila je čisto nasprotje: svetlo rjava, hladna in tekoča - preprosto rečeno, bila je hladen kakav. Imela naj bi vsaj eno pozitivno stvar - smetano, vendar o smetani ni bilo ne duha ne sluha, vsaj po mojem mnenju ne. Še preden smo naročili VROČO ČOKOLADO je "prijazni" natakar od nas zahteval osebno izkaznico. Vsi smo izgledali natanko tako: :O - Hmmm, WTF? Potem pa smo dobili obrazložitev - na Finskem lahko sediš v baru, kjer prodajajo alkohol le, če si polnoleten. Ni bilo nič povezano z vročo čokolado, kot smo sprva mislili. No, seznam dragih stvari je še kar dolg. Vozovnica za zono Helsinki normalno 23€, če potuješ na vlaku brez vozovnice, te doleti kazen 80€. Hrana je tudi kar precej draga, še dobro, da obstaja LIDL, ki rešuje študente, ki so na izmenjavi. Lidl je med vsemi trgovinami s hrano, najbolj poceni. Lahko je poceni za hrano, ampak vino v Lidlu je pa zanič.

                                                                                                       ~
Pripravljali smo večerjo za vse študente, ki hodimo na isti faks in živimo v istem študentkem naselju. Hrano smo nakupovali seveda v LIDLU, študentu prijazni trgovini. Bili smo veseli, ko smo videli, da imajo tudi vino in to Cabernet sauvignon. Anna, ena izmed mojih sošolk, je rekla: "Ah, kaj nam bo ena, vzemimo dve." Na poti domov smo se izgubili (to je že druga zgodba), a ko smo stopili iz avtobusa je vrečka z vinom padla na tla in ena steklenica se je razbila, vsi smo bili žalostni. A ne za dolgo. Ko smo odprli drugo steklenico, nam ni bilo žal, da smo drugo steklenico razbili. Vino, če mu lahko sploh tako rečem, je bilo ZANIČ. Bila je sladkana voda. Ni imelo ne vonja ne okusa po vinu. Seveda smo v vsem veselju spregledali nekaj zelo pomembnega, koliko % vsebuje vino. Bilo je le 4,5% - nič, sok. To pa je zato, ker na Finskem ne prodajajo alkohola nad 5% v navadnih trgovinah, za to imajo posebne trgovine - Alko. Da ne omenjamo koliko težav smo imeli z odpiranjem preživele steklenice, saj nismo imeli une naprave za odpiranje stekelnic - hvala youtubu za 5 najboljših idej, kako odpreti steklenico brez tiste napravice.

- Finska je LEPA/ HELSINKI so LEPI.

Nisem je videla še veliko, ampak že gozd za mojim blokom, tu v študentskem naselju, nakazuje kakšna je njihova narava (komaj čakam, da bom lahko posnela kakšno fotografijo sedaj, ko je končno zapadal sneg) in kako so finci povezani z njo. Vse je čisto (razen na nekih velikih skalah so ostali ostanki od novega leta - steklenica ali dve in ognjemeti) in lepo urejeno ter osvetljeno, ljudje se sprehjajo s psi, sami, tečejo, kolesarijo, pa naj bo grdo vreme (dež, veter, megla ali sneg), to jih ne ustavi. Na nekem blogu sem zasledila, da je nekdo napisal, da v Helsinkih nimaš kaj videt. Res je Helsinki niso Ljubljanam, niso Dunaj ali pa celo Trst, kjer so lepe, velikaske stavbe. Helsinki ni dolgočasno mesto ima veliko življenja (in ne samo med tednom, ko so študentje v mestu), lepe stavbe ter takšne in drugačne dogodke povezane z umetnostjo in dizajnom (na primer Lux Helsinki).

- Dovolj za en teden

Mislim, da bi lahko napisala še milijon stvari, na primer, nisem še omenila faksa. O  faksu se bom razpisala v naslednji objavi, morda v ponedeljek po prvem predavanju. :) Prihaja naporen teden, zapolnjen s predavanji in seveda dokončati moram še nekaj stvari za mojo domačo fakulteto. :D 

Če ste ostali do konca te (morda nezanimive) objave ---> HVALA :) 

P.s: se opravičujem za morebitne napake (storjene so bile nenamirno) in manjkajoče ter narobe postavljene vejice :)

Moi moi!