WINTER IS COMING? NO, WINTER IS HERE!

Pozdrav, pozdrav!

- Uvod
Nikoli ne vem, kako začeti pisati uvod. Kako nekomu prvič pisat, kaj vprašat. Kako začet, je moja večna uganka. Uvod je pomemben. Zato je to težka naloga, ker če uvod ni zanimiv, izgubiš bralca ali poslušalca.

Mislim, da bo ta moj uvod kar dober. Čeprav ni nek presežek, ampak led sem prebila :). Vem, da znam boljše. Za drugič se bom poskušala spomnit kaj bolj originalnega. Ampak morate priznati, da je moj uvod vseeno boljši, kot tiste običajne bedne fraze: "Kako ste kaj danes? Danes vam bom povedla o tem in tem. Že dolgo se nismo slišali, kajne? Dragi dnevnik (v tem primeru Dragi blog)! ... itd." 

To je šele moja druga objava, čeprav bi lahko vsak dan kaj napisala, saj je vsak dan poln dogodkov, prigod in spoznavanja takšnih in drugačnih ljudi. Ampak imam dva razloga zakaj ne objavljam vsak dan. 1. Razlog: Nikoli nisem bila dobra v pisanju dnevnika, vedno sem ga začela, bila vztrajna morda kakšen teden, potem pa se je ustavilo. Nikoli, nikoli nisem napomnila tistega lepega zvezka okrasenega z rožicami, srčki in drugimi vrstami bleščic. 2. Razlog je pa ta, da če bi objavljala vsak dan, bi se me naveličali in bi govirili: "Daj, ženska ustavi se že. Tvoje življenje le ni tako zanimivo." :D Zato bo bolje, če bolj poredko kaj objavim in pri tem zapišem morda kakšno besedo ali odstavek več.

- Winter is coming? No, winter is here!

Le čemu takšen naslov? Hm, ni za veliko razmišljat. Slišim, da ste doma imeli kar toplo vreme ta zadnja dva tedna. No, mi smo imeli pa čisto nasprotje. Dosegli smo rekord! Mislm, takšna temperatura je zame rekord, ker ne smučam, ne bordam ali prakticiram sankanja, zato dejansko ne poznam pravega mraza. Imeli smo -22°C. Hmm, mislim še dobro, da smo tisti dan bili malo zunaj, saj so moje noge že po 10 min čakanja na avtobus in metro kmalu zmrznile. Dobesedno zmrznile, ker odtajale so se približno 2 uri. Komaj čakam Laponsko in njene temperature! Juhej, to bo toplo! :D

Pred tremi ali štirimi dnevi je ponovno snežilo. In ko se je razjesnilo in se je pokazalo sonce, ki smo ga tukaj še toliko bolj veseli, se je pokazala narava v vsej svoji lepoti. Mislim gozd, ki ga vidim skozi okno moje sobe, je bil kot v pravljici. Naredila sem nekaj fotografij, ampak nobena ni lepša kot tista, ki jo imam shranjeno v moji glavi. Mislim, da bom čez dober mesec preklinjala sneg in belino, ampak trenutno me povsem navdihuje in every time mi vzame dih. Ko vidiš kaj takšnega si vedno rečeš: "Ja, vredno je potrpetih tistih -22°C. To je preprosto prelepo!" Evo, nekaj fotgrafij!

- Kontula

Ne vem, če sem v prejšnji objavi omenila, da smo vsi Erasmus študenti pristali na istem mestu v stanovanjih na ulici Linnsomething (tako jih pravim jaz, saj je še vedno ne znam izgovoriti). V predelu Helsinkov, ki se imenuje Kontula. Ko ljudjem v Helsinkih omeniš, kje živiš. Te samo nekoliko prestrašeno pogledajo in rečejo: "Resno?" in mi jih odgovorimo: "Hmmm, ja. Zakaj?" Nato pa nam povedo kaj izjemno lepega o našem naselju. To je mišljeno povsem sarkastično, saj je vzdevek našega predela GHETTO :D Povedo nam kako naj ne hodimo sami okrog ponoči, kako je tam polno pijancev in podobno. Pesem naše skupine je sledeča: https://www.youtube.com/watch?v=6am8V5KNJ4A . 

Ampak ni tako hudo kot pravijo oni. Dosedaj, ko smo se ponoči vračali domov, nismo srečali nobenega pijanca, nobenega, ki bi nam rad kaj slabega storil. V bistvu, na kratko rečeno, nismo videli ali srečali nikogar :D

- Faks

V teh dveh tednih se je veliko dogodilo. Pričela so se prva predavanja: Tehnical exercises, kjer smo se učili kako se uporablja pravo kamero (ena slikca s predavanj: http://instagram.com/p/jG6g64r_MQ/#), nato nam je profesor dal nalogo, da moramo naslednji teden posneti od 2 do 5 min dolg dokumentarec o Helsinkih oziroma kako mi vidimo Helsinke. :) Vsi veseli smo se odpravili opravljati to nalogo. In če bi bili doma, v domači Ljubljani ali morda v Lisboni ali v Španiji bi bili pri opravljanju te naloge le nasmeški na obrazu, ampak je tu v Helsinkih je bil naš izraz na obrazu takšen, da si ga lahko prevedel le z eno samo besedo: trpelnjene. Ne zato, ker smo morali opravljati to nalogo. Ta naloga je bila the best. Problem je bilo vreme. Tisti dan smo izkusile -19°C. 5 ur smo se sprehajale po centru in snemale pri -19°C. Izkušnja in pol :D

Drugi predmet, ki sem se ga najbolj veselila poleg Basic of Photography (ki se prične ta ponedeljek) je predmet RADIO. Predmet je razdeljen na več različnih podpredmetov al ne vem kako bi temu rekla. Od petih podpredmetov bom imela le dva: Radio Expression in Editorial work (on-air). To je tudi edini predmet, ki ga imamo s finskimi študenti. In naša skupina je super. Finci so res fajn ljudje. Odprti, vedno pripravljeni pomagat, prijazni, imajo smisel za humor, radi se zabavajo, pogovarjajo, hočejo čim več vedeti o tvoji državi ... in mnogo drugega. Nekateri pravijo, da vse to skrivajo za masko. Da se nikoli ne posmejejo. NE! Temu ni tako. Finci se smejejo ali nasmejejo, niso ves čas slabe volje. Toliko so slabe volje kot preostali narodi. :) 

V glavnem, komaj čakam in se veselim sodelovanja z njimi pri predmetu. :) Bo še zanimivo.

Faks kot stavba. Legendarno. Ni drugih besed. To je oddelek, kjer so v bistvu Film, TV in Performing Arts skupaj. Nekoliko podobno našemu AGRFT-ju. Vsi delujejo tako umetnišiki. Me like it :D Faks pa je sestavljen iz dveh delov. Novega in starega dela. Stari del je stara tovarna, kar je opaziti v arhitekturi: visoki stropi, veliki prostori in nekoliko je mraz v teh prostorih, saj jih je težko hitro ogreti. Drugi del pa je novejši. Prvo kot prvo, toplejši, drugo pa nekoliko modernejši. Najboljši del novega dela pa je velikansko okno, kjer imaš najlepši razgled. Razgled na reko (trenutno je zmrznjena), ki teče mimo faksa, in čez reko park. Lepo. Prelepo. :D Zanimivost faksa je tudi to, da vsak študent dobi posebno kartico, s katero odklene vrata učilnice, saj se vsa vrata zaklenejo. In seveda, če izgubiš kartico, jo moraš tudi pošteno plačati. :) 

"Ekskurzije"

Eden izmed predmetov imam tudi predmet Finland Close-up. In naj vam povem, ta predmet je the best. Zastonj hodimo na ekskurzije in zastonj vstopamo v razne tovarne, muzeje in pred nekaj dnevi smo bili tudi v Finskem parlamentu. Vsi ogledi so vodeni in v angleščini. Predmet je super, če hočeš Finsko spoznati še nekoliko bolj podrobno. Prva "ekskurzija" je bila v tovarno Arabia: http://www.arabia.fi/web/Arabiawww.nsf/en/home - kjer izdelujejo vse kar hočeš. Njihov najbolj znana znamka pa je Iittala: https://www.iittala.com/ - kjer izdelujejo kozarce, krožnike, skodelice, žlice, vilce, ... Tovarna Arabia izdeluje tudi originalne spominske izdelke Moominov. Ali se spomnite risanke Moomin? Kjer so bili te majhne "čudne" ampak lepe, prijazne in simpatične živalice? Od vodičke po tovarni sem izvedela, da Moomini so Finski, ampak risanka je pa Japonska. In  Japonci so tisti, ki so nori na to risanko. Moomin so le, če se ne motim, knjižni junaki in junaki v stripih. 

VSE te odlične fotografije iz tovarne Arabia je naredila ANNA BERLIS!! Thank you ANNA for the photos :)

Razred pridno posluša :)

Sošolci pri igri. Na mizi so bile zelo zanimive napravice za oblikovanje papirja. Ja, po besedah vodičke, se niti 8- letniki ne toliko časa ustavijo pri teh napravah, kot smo se mi. :) 

Seveda brez Moominov ne gre :)

Še ena skodelica, žal ni na Moomine. Tisto na Moomine sem tudi kupila za mojo sestro (ampak z nekoliko skritim namenom, da bo tudi za mojo uporabo :D): 

Ena izmed najbolj kul slik v tem muzeju pa je sledeča. Creepy ane? Kaj predstavlja nismo ugotovili :D

Med drugimi smo obiskali tudi YLE. To je nacionalna TV in RADIO postaja. Ogledali smo si kako deluje Radio - osredotočili smo se na to, saj smo bili na ogledu s predmetom Radio. Zanimivost pa le je. Na radiu voditelj dela vse SAM. Na Valu 202, kjer sem lani opravljala prakso, pa sem videla, da je voditelj tisti, ki se osredotoči na to, kaj bo povedal in kako, medtem ko mu zvok upravlja tonski mojster. To je ena izmed velikih razlik na radiu. 

Bili smo tudi v parlamentu. Ampak o tem kdaj drugič, saj nimam fotografij. :) 

Naša druščina in druženje

Glede na to, da smo kar lepo barvana druščina (prevladujejo Nemci, preostali prihajajo iz Belgije (3), USA (1), Nemčija(8), Španija (2), Portugalska (1), Slovenija (1), Nizozemska (1) in Irska (1)), smo se odločili, da bodo predstavniki enakega naroda pripravili tematski večer in pripraviti tradicionalno hrano iz države s katere prihajamo. Do sedaj smo imeli le nemški in belgijski večer. :) Moj datum se še ne bliža, ampak me že pošteno skrbi kaj bom skuhala za slovenski večer. Še nikoli nisem pekla potice. Očitno jo bom morala prvič prav tu. Kaj je bolj tradicionalnega kot potica? Nič. Morda kremšnite in gibanica. Ampak, je vse samo še težje pripraviti kot potico. Mislim nasveti kako kaj skuhat mi vedno prav pridejo. Če jih ima kdo, na plan z njimi.

Moja objava postaja predolga. Tako, da bo bolje, da malo skrajšam in prišparam še kaj za naslednjič. Tukaj poleg računalnika imam oporne točke. S tem mojim pisanjem in blebetanjem sem obkljukala le nekaj glavnih točk. Še imam materiala. Ne bo ga zmanjkalo tako hitro.

Zdaj pa nekaj slik iz našega druženja. 

Čakanje na metro zjutraj zna biti zelo dolgočasno in mučno, ampak ne v naši družbi. V naši družbi je lahko le zabavno in nič drugače. Getto girls ;)

Pečenje palačink. Claire (Irska), Melanie (Belgija) & moja malenkost. Claire nas je vse povabila na palačinke, ampak potem je omagala pod pritiskom. Njene palačinke so bile tako tanke, da si lahko videl skozi njih. Skupaj s Melanie smo ji morale priskočiti na pomoč.

Selfies so zelooo popularni tu na Finskem. :) 

Tudi ta fotografija je selfie. Tema tega selfija pa naj bi bila: Zapeljivi pogled. Ja, kot je razvidno mi to ne gre. Očitno pa znam naredit duck face oz. vsaj nekakšen približek duck facea :D

Mislim, da bo to dovolj za danes in kakšen tedn. Upam, da ste dokaj uživali (če niste, se prosim vsaj delajte, da ste, ker sem dolgo pisala to objavo :)) + Upam, da niste preštevali koliko vejic sem pozabila napisat in koliko sem jih narobe vstavila ter koliko napak sem napravila.

No, do naslednjič vas lepo pozdravljam!

Moi, moi!

Ana

PRVI TEDEN NA TUJEM

Hei!

Prva objava v prvem blogu. Objava bo tako kot vse ostale v prihodnosti morda polna napak - predvsem bodo manjkale moje večne "prijateljice", vejice. Večina vejic bo narobe postavljenih ali pa bodo preprosto manjkale. Vem, vem, da kot novinar bi morala znati uporabljati vejice, ampak žal z njimi nikoli nisem bila prijateljica in mislim, da nikoli ne bom. Pač niso prijazne in nimajo dobrega srca. Pa tudi tečne znajo biti večino časa. :) Bistvo tega bloga niso vejice, ampak tisto, kar rada počnem: koncerti, spremljanje športa in novinarstvo. Moram omeniti tudi, da bo delno blog posvečen tudi moji izmenjavi na Finskem. Brat me že štiri leta, skoraj vsako nedeljo, sprašuje: "Ana, si že začela pisat blog?" in jaz mu vedno odgovorim: "Ja, ja sej bom." Toda kot je razvidno (glede na to, da je to prva objava, ane) ga nikoli pred tem nisem začela pisat. Ampak nastopil je čas za spremembe.

- Spremembe, spremembe ...

Mislila sem, da bo odhod v daljne kraje težji, kot je bil, ampak sem se kar dobro držala. Na letališču nisem potočila niti ene solzice, jih je mama še zame. Pa tudi v sestrinih očeh sem vidla, da se nabirajo solzice. Nisem mogla vjeti, ker ona je ponavadi tista, ki je od naju čustveno najmočnejša. Ne vem, kaj je bilo z menoj tisti dan, mogoče sem se le delala pogumno. Drugače nisem jaz najbolj pogumen človek na tem svetu. Čudno je bilo vse skupaj, a solz vseeno ni bilo. Zdaj, ko razmišljam o tem, kako bo 5 mesecev brez domačih, prijateljev in ljudi, ki so mi pri srcu, je kar težko. Zamudila bom prvi rojstni dan mojega nečaka Julijana. A vsaj nekaj nisem zamudila. Predpremierno, dan pred mojim odhodom, je uprizoril kratko predstavo - naredil je nekaj prvih korakov, zdaj pa že skoraj teče okrog. Pogrešala bom moje sprehode z mojim nemškim bokserjem Asom in seveda vse moje prijatelje (še dobro, da je Skype in FB). Ampak čas je za nekaj novega. Hočem se naučiti kaj več na področju Filma in TV in pridobiti nova spoznanstva ter se preiskusiti v nečem novem, drugačnem. I want to step out of my comfort zone. :) 

- Potovanje z letalom.

Kdor me res dobro pozna ve, da imam nekaj strahov. Dva največja strahova sta: - kače in letenje z letalom. Pot do Finske je dostopna na več načinov, ampak kaj ko je najkrajša bila prav - letalo. Moj dobri brat (ki mi je VELIKO pomagal med pripravami na izmenjavo (HVALA ŠE ENKRAT BRATEC JURIJ)) mi je rezerviral sedež ob oknu. Nekdo, ki se boji letenja, naj bi gledal še skozi okno in pri tem užival? Hmmm, NOPE! :D Ampak, sem se presenetila sama sebe. Celo med vzletom sem gledala skozi okno. Le kdo bi si mislil. Ampak to ni trajalo dolo, ker sem kaj kmalu zaspala. V noči iz 3.1 na 4.1 sem spala le dobro uro (stresno je pakiranje, ko lahko neseš le 22 kg in od tega je večina teže prav teža volnenih majic). Imela sem povezavo Ljubljana - Munich - Finska. 4 ure čakanja v Munichu so presenetljivo hitro minile, kupila sem si nekaj za jest (5,90€ drag sendvič, ki niti ni bil dober), pogledala sem film (About time - priporočam, zelooo dober film), se sprehajala po letališču, na koncu pa se končno vkrcala na letalo za Finsko. Ne me spraševati, kakšen je bil vzlet ker se ga ne spomnim - sem zaspala za uro in pol (več kot pol poti). :D

- Tervetuloa Suomi! - v prevodu Dobrodošli na Finskem!

Prva sprememba je že tu. Bloga ne pišem v Ljubljani ali pa v mojem velemestu Selu, ampak tam nekje, daleč na severu. Na Finskem, v Helsinkih. Dragi moji prijatelji tukaj je vseeee drago (počasi bo drago tudi dihat zrak), zato po vsej vrjetnosti ne bom pošiljala razglednic domov tako da tu imate pozdrave iz daljne dežele: VSEM POŠILJAM PRELEPE SONČNE POZDRAVE S FINSKE!!! 

- Finska je sončna.

Poudarek je na SONČNA. Vsi me sprašujejo, zakaj sem se odločila iti na Finsko. "Tam je zelo mraz in tema v tema času," so mi govorili. Ne vem, morda so me hoteli prestrašiti. Ampak jim ni uspelo. Po pravici povedano, na temo nisem niti pomislila, ko sem se prijavljala na izmenjavo. Hotela sem le res dobro izkušnjo in dobro novo znanje. Pozabila sem, da je v teh zimskih letnih časih NOČ. Ta noč ne izgleda tako, da je od 00-24 trdna, tmna noč. NE. To izgleda tako, da postane svetlo okrog 9h zjutraj in postane trdna tema okrog 16h. Vmes je pa tako vreme kot je v Ljubljani čez celo zimo (morda je letošnja zima izjema) - megleno in oblačno. Kako je s soncem sprašuje moja mama. Hmmm, sonca ni. Nekaj dni nazaj smo le končno videli tudi modrino neba. Videli smo obliko oblakov in nekaj sonca. Sonce izgleda pa tako... predstavljajte si, da zahaja sonce in ko gre sonce že za hrib (moj tata bi rekel, ko gre sonce za Preserje) vidiš le en pas svetlobe. No, toliko sonca pride tukaj ob približno 14h. Sonce se pokaže le toliko, da še veš, da obstaja. Ampak ni tako hudo, če prihajaš od nekje, kjer imaš vedno sončno vreme potem je težko, vendar jaz sem se dobre tri leta in pol urila v Ljubljani. Mislim, da sem prišla sem kar dobro pripravljena. Isto je kot, da bi živela v Ljubljani, samo da je bolj drago. Ampak vreme je isto. :)  

- Na Finskem je mraz.

Pravijo, da je Finska zelooo mrzla država. Tega v prvem tednu nisem izkusila. Imeli smo tam okrog 6 stopinj. Izjema je bil morda kakšen dan, ko je bilo za malenkost bolj mraz, ampak ne tako kot je bilo enkrat konec novembra v Ljubljani, ko so mi slušalke za iPod nekoliko zmrznile. Včeraj, včeraj je pa bilo mraz. S svojim obiskom nas je počastil tudi SNEG. Končno ga vidim v letošnji zimi. Trenutno sem ga ZELO vesela, ampak mislim, da ga bom kmalu imela poln kufr. Prof. s faksa, ki smo jo z cimro Lio srečale v Ikei pravi: "Winter is coming!" Baje je feburar tisti, ki ti na Finskem pokaže, kaj je prava zima. :D Morda pa letos ne bo tako hudo, kot je bilo do sedaj vsako leto (se prepričujem sama sebe) :D S snegom pa prihaja tudi mraz. Napovedano je, da bomo imeli tudi -11 stopinj v prihodnjih dneh.

- Finska je draga! :)

Že preden sem odšla sem vedela, da je Finska država uspeha in je precej dražja od naše prelepe in male državice Slovenije. Ampak vseeno sem bila presenečena. Že na prvih spoznavnih dnevih so nas strašili s tem koliko stane, če se zakleneš sam sebe ven iz sobe (baje se to dogaja ves čas, sploh pa s takim sistemov kot ga imajo tukaj) - za to plačaš takoj 27€ s telefonom, če nimaš na telefonu denarja pa 53€, če morda preveč dolgo rajaš in pride varnostnik pogledat kakšno vino ali slabo pivo piješ in s tem potrka še na vrata je 300€, v klubu kjer vrtijo mojo najljubše pesmi kot so: "What does the fox say?" je tequila na primer 6,50€, pivo 4€ (posebna cena, znižana) in nekaj z vodko 8,50€. V baru, kjer se hočeš le pogreti po dolgem sprehodu po Helsinkih, je vroča čokolada - 2€ - to ni še nič kaj takega, če bi bila ta čokolada vsaj čokolada, vroča in v trdem stanju kot mora biti prava vroča čokolada, ampak ni bila. Bila je čisto nasprotje: svetlo rjava, hladna in tekoča - preprosto rečeno, bila je hladen kakav. Imela naj bi vsaj eno pozitivno stvar - smetano, vendar o smetani ni bilo ne duha ne sluha, vsaj po mojem mnenju ne. Še preden smo naročili VROČO ČOKOLADO je "prijazni" natakar od nas zahteval osebno izkaznico. Vsi smo izgledali natanko tako: :O - Hmmm, WTF? Potem pa smo dobili obrazložitev - na Finskem lahko sediš v baru, kjer prodajajo alkohol le, če si polnoleten. Ni bilo nič povezano z vročo čokolado, kot smo sprva mislili. No, seznam dragih stvari je še kar dolg. Vozovnica za zono Helsinki normalno 23€, če potuješ na vlaku brez vozovnice, te doleti kazen 80€. Hrana je tudi kar precej draga, še dobro, da obstaja LIDL, ki rešuje študente, ki so na izmenjavi. Lidl je med vsemi trgovinami s hrano, najbolj poceni. Lahko je poceni za hrano, ampak vino v Lidlu je pa zanič.

                                                                                                       ~
Pripravljali smo večerjo za vse študente, ki hodimo na isti faks in živimo v istem študentkem naselju. Hrano smo nakupovali seveda v LIDLU, študentu prijazni trgovini. Bili smo veseli, ko smo videli, da imajo tudi vino in to Cabernet sauvignon. Anna, ena izmed mojih sošolk, je rekla: "Ah, kaj nam bo ena, vzemimo dve." Na poti domov smo se izgubili (to je že druga zgodba), a ko smo stopili iz avtobusa je vrečka z vinom padla na tla in ena steklenica se je razbila, vsi smo bili žalostni. A ne za dolgo. Ko smo odprli drugo steklenico, nam ni bilo žal, da smo drugo steklenico razbili. Vino, če mu lahko sploh tako rečem, je bilo ZANIČ. Bila je sladkana voda. Ni imelo ne vonja ne okusa po vinu. Seveda smo v vsem veselju spregledali nekaj zelo pomembnega, koliko % vsebuje vino. Bilo je le 4,5% - nič, sok. To pa je zato, ker na Finskem ne prodajajo alkohola nad 5% v navadnih trgovinah, za to imajo posebne trgovine - Alko. Da ne omenjamo koliko težav smo imeli z odpiranjem preživele steklenice, saj nismo imeli une naprave za odpiranje stekelnic - hvala youtubu za 5 najboljših idej, kako odpreti steklenico brez tiste napravice.

- Finska je LEPA/ HELSINKI so LEPI.

Nisem je videla še veliko, ampak že gozd za mojim blokom, tu v študentskem naselju, nakazuje kakšna je njihova narava (komaj čakam, da bom lahko posnela kakšno fotografijo sedaj, ko je končno zapadal sneg) in kako so finci povezani z njo. Vse je čisto (razen na nekih velikih skalah so ostali ostanki od novega leta - steklenica ali dve in ognjemeti) in lepo urejeno ter osvetljeno, ljudje se sprehjajo s psi, sami, tečejo, kolesarijo, pa naj bo grdo vreme (dež, veter, megla ali sneg), to jih ne ustavi. Na nekem blogu sem zasledila, da je nekdo napisal, da v Helsinkih nimaš kaj videt. Res je Helsinki niso Ljubljanam, niso Dunaj ali pa celo Trst, kjer so lepe, velikaske stavbe. Helsinki ni dolgočasno mesto ima veliko življenja (in ne samo med tednom, ko so študentje v mestu), lepe stavbe ter takšne in drugačne dogodke povezane z umetnostjo in dizajnom (na primer Lux Helsinki).

- Dovolj za en teden

Mislim, da bi lahko napisala še milijon stvari, na primer, nisem še omenila faksa. O  faksu se bom razpisala v naslednji objavi, morda v ponedeljek po prvem predavanju. :) Prihaja naporen teden, zapolnjen s predavanji in seveda dokončati moram še nekaj stvari za mojo domačo fakulteto. :D 

Če ste ostali do konca te (morda nezanimive) objave ---> HVALA :) 

P.s: se opravičujem za morebitne napake (storjene so bile nenamirno) in manjkajoče ter narobe postavljene vejice :)

Moi moi!