ponedeljek, 10. marec 2014

... ONE MONTH LATER - MESEC KASNEJE

Dober mesec po drugi objavi, pričenjam tretjo. Še sem tu v Helsinkih, še študiramo, potujemo in se imamo odlično. Še vedno imamo zimo, saj nas sneg in led še nočeta povsem zapustiti, prav tako je trmasto oblačno vreme. V ponedeljek je cel dan snežilo. Ampak, vse pa le ni tako sivo. Tri dni zapored smo imeli celo ---> sončno vreme in razmeroma tople temperature (okrog 4°C ali 5°C) - jaz pravim: "POMLAD JE TU!"  
Sploh pa je to dokazal današnji dan. Sonce, skoraj nič vetra, 7°C in celo lahko imamo odprta blakonska vrata brez da bi nas zeblo :) JUHEJ! Ampak žal vsi vemo, da dejanske pomladi še dolgo ne bo.

Sonce je sijalo skozi naša okna in nas "grelo". KONČNO!

Prav tako je sonce polepšalo naše naselje - Kontulo. Videli smo celo zeleno travo. VSI SREČNI, vsi na sprehod, nič več avtobusa do Lidla :)

Še en znak pomladi, ampak samo v našem stanovanju. Narcisa, ki je v enem dnevu zacvetela in prinesla en rumen žarek našemu sivemu stanovanju. DOBESEDNO sivem, saj naše stanovanje vsebuje le sivo pohištvo.


V bistvu pomladi, takšne kot je že zdaj v domačih krajih, tukaj pri nas še dolgo NE bo. Za vikend je celo napovedano -5°C in možnost sneženja. Imamo tudi veliko vetra, tako da se skoraj počutim kot da sem doma v naši prelepi Vipavski dolini. Le da doma ni tako mraz, vsaj ne zdaj. Ampak kaj hočemo tako je, če živiš na Finskem. Prava zima, kot jo poznajo Skandinavci nam je bila, po pripovedovanjih nekaterih domačinov, prišparana. In vsi smo veseli, da nas je "prava zima" obiskala le dvakrat. Le dvakrat smo imeli tistih -22°C. Snega pa tudi ni bilo veliko, veliko več smo ga imeli lani v Ljubljani. Joj, zakaj vedno preidem na temo o vremenu. To je res tista zadnja tema, ki jo potegneš iz rokava, ko res ne veš več o čem se pogovarjat ali pa tvoj sogovornik odgovarja le z kratkimi odgovori in hitreje prideš do teme - VREME. :D Ampak morala sem omenit, da smo imeli sonce. TRI tedne, TRI!!! ga nismo videli. :) Še profesor je rekel: "Upam, da pride sonce kmalu in da boste lahko videli še drugo stran Fincev in ne samo tisto depresivno."

Nekaj fotografij s sobotnega potepanja po centru in sončku.

 
  Helsinki Cathedral
Lía v soju sonca

Katedrala in Aleksander II

Pristanišče

Odtaljeno morje

- FAKS
Februar in začetek marca je bil zapolnjen z delom na fakulteti. Imeli smo predavanja o osnovah fotografije, radio in predmet, kjer se učimo praktične stvari glede snemanja - v glavnem dober predmet. Pri predmetu Osnove fotografije smo morali fotografirati okrog 100 fotografij, ki smo jih morali oddati, med drugimi tudi fotografije v studiu - ko bom lahko pokazala slike in ko jih ne bom pozabila prenesti na moj USB, jih bom pokazala. Plus fakulteta nam je vsem, ki nimamo odličnih fotoaparatov za en mesec posodila fotoaparate - takšne res dobre. Sedaj, ko moram uporabljati mojega - je zelo čuden občutek, kot da ga prvič uporabljam.
Fotografijranje v studiu: ker nismo imeli modelov smo morale biti ena drugi modeli. Jaz, Lia in Claire smo bile modeli Anni in njene fotografije so prav ta vikend razstavljene na razstavi. Fotografije na katerih smo me. Juhej, mogoče je pa to moja odskočna deska v svet mode (JUST JOKING!!!) :D
Radio. Oh, ta predavanja - Radio Expression - najboljša predavanja, ki sem jih imela. Profesor je bil, in če se ne motim še vedno je, znani radijski voditelj ter eden izmed najbolj zanimivih ljudi, ki sem jih kdaj spoznala (po pripovedovanjih Finskih študentov je ustanovitelj enega najstarejših poletnih festivalov na Finskem). Po predavanjih smo morali opraviti kratko vajo, kjer je vsak študent pripravil 4 kratke govore v etru in izbral glasbo, profesor nas je poslušal in na koncu oddal svoje mnenje. Priprava in že samo opravljati takšno vajo je bilo SUPER. I just LOVE RADIO! <3
Učimo in veliko praktičnega dela opravljamo. Pač pridni smo.

Eden izmed zanimivejših predmetov je FINLAND CLOSE-UP, kjer si pobližje pogledamo finsko kulturo, glasbo, novinarstvo in podobno. Do sedaj smo bili v finskem parlamentu, v najbolj znani finski tovarni Arabia, v tovarni najbolj znane znamke blaga MARIMEKO, v Cabel factory, ki je kot nekakšno kulturno središče. Nazadnje smo pa bili v Helsinki Music Hall. Pred nami je še nekaj obiskov, obiskali bomo nacionalno RTV hišo (ki se na Finskem imenuje YLE), brez računalniških in mobilnih igric na finskem na gre (ne pozabite, da Finska je dom igrice ANGRY BIRDS), zato bomo obiskali tudi podjetje, ki izdeluje oz. proizvaja računalniške igrice.

Helsinki Music Hall

Helsinki Music Hall 2


- POTOVANJA

~ ~ LAPONSKA
Februarja nismo počivali. Smo študirali in smo potovali. En teden smo bili na skrajnem severu Finske - odpotovali smo na najbolj severni del LAPONSKE. Severni sij --> DA, Laponska je prava destinacija, če hočeš videti to barvno umetnost na nebu. Ampak mi smo imeli takšno srečo z vremenom (upsi, spet govorim o vremenu. Se iskreno opravičujem, ampak moram tudi nekaj o tem povedat), saj smo cel teden imeli okrog 3°C, kar pomeni oblačno vreme, kar pomeni NIČ severnega sija za nas. Takšno oblačno vreme je bilo vsaj za nekaj dobro. Nismo ves čas potrebovali smučarskih hlač in jakne. Oh, Laponska. Lepa dežela, če se hočeš odmakniti od civilizacije, šumov in gostote ljudi. Ampak naša pot do tja... Če hoče kdo obiskati Laponsko... nikoli, ponavljam NIKOLI, se te poti ne loti z avtobusom. Do Inari, mesta, ki je najbližje kampu v katerem smo bivali, je vsega skupaj 23 ur.

~ ~ ~ PRVI POSTANEK: 12 ur po odhodu iz centra Helsinkov smo se se ustavili v mestu Kemi, kjer smo si ogledali ledeni hotel in se kot otroci spuščali po različnih ledenih toboganih. Pot smo nadaljevali...

~ ~ ~ DRUGI POSTANEK: in se ustavili v mestu Rovaniemi. Mesto v katerem živi pravi Božiček. Še preden smo vstopili v njegove sobane in se slikali z njim smo izvedeli eno informacijo. O ceni fotografije z Božičkom. Tisti, dobri mož, ki je nesebičen ter obdaruje vse otroke, zahteva za fotografijo ---------> 25€!!! Ja, niti Božiček ni več kar je bil. 25€ za sliko z gospodom Božičkom. Jaz nisem niti pomislila, da bi se slikala z njim, saj je bil do mene 22 let povsem nesramen. Niti enkrat me ni obiskal, niti enkrat nisem pod božično jelko našla niti enega čokolatina. Nič. Tako da tudi mojih 25€ ni videl :D Zanimivost pa je, da je le nekaj metrov stran, v nekoliko manjši in ne tako razkošni hiški drugi Božiček. A pravi je tisti za 25€, saj se je slikal z Billom Clintonom in drugimi zvezdniki.

~ ~ ~ TRETJI POSTANEK: Nato pa še nekaj ur vožnje in KONČNO smo prispeli v Vasatokko naš cilj. Kamp dobro uro ven iz mesta Inari. Naša druščina se je za dobrih 4 dni nastanila v koči z imenom BIRRA, skupaj z dvema Italijanoma in Korejcem. Uganite, kaj so jedli vse štiri dni!? Vam bom malo pomagala ... špagete na 101 način. :D 

~ ~ ~ KAJ VSE SMO ŠE POČELI: Na Laponskem sem prvič bila v sauni, prvič sem se po sauni potopila v luknjo, ki je bila izrezana v ledeno zmrznjenem jezeru. Vse punce smo kričale in piskale (VODA JE BILA LEDENO MRZLAAAAA!!!), prvič sem v živo videla divje jelene tam nekej ob cesti ali pa so se mirno sprehajali po gozdu, videla, hranila in se vozila z vzrejenimi jeleni, bila potnik ter voznik z zelo dobrimi motorji, ki so imeli 6 "konjev" (nimam pojma, če je to dobro, samo vem, da v avtomobilističnih oddajah vedno govorijo o nekih konjih) oziroma 6 izredno močnih haskijev, ki na prvi pogled niso izgledali tako močni, kot so dejansko bili. Vsega novega pa še ni bilo konec. Bila sem na NORVEŠKEM - čeprav le za nekaj ur - v mestu BUGOYNES ~ O je tisti prečrtan. Tu smo bili spet v sauni, v kateri je bil celoten avtobus (sauna pa velika samo za 15 ljudi), nato smo tekli nekam metrov do Arktičnega oceana in zapalavi v njem. No, jaz nisem prav zaplavala, saj nisem čutila več mojih nog. Bolj je bila mučna pot do oceana kot samo "plavanje" v oceanu.

Haskiji
Prva dva psa sta vedno samice, saj so po besedah našega vodnika pametnejše.

Jelen - zelo lačne živali. Samo jedli bi. :)

 Naša druščina ob Arktičnem oceanu: Daniel, Elena, Mirjam, Amir, Manuel, Lia, Claire, Lily, jaz, Anna in Max
Zgornjo in srednjo in spodnjo fotografijo je naredila Anna Berlis. 
Photos from Anna Berlis

Vsi, ki smo potovali na Laponsko.

Če smo že bili na laponskem smo rekli, da moramo poskusiti tudi hojo po ledu - po zmrznjenem jezeru. Med pohodom sem bila tudi tarča zelo velike in nič kaj prijazne snežne kepe in to direktno v obraz. Lastniku tega meta sem vrnila, ampak velika napaka je, če napadeš nekoga, ki trenira rokoborbo ali nekaj podobnega. Jap, še slabše je bilo. Pristala sem cela v snegu. Ampak vrnila sem mu. :)

Na zmrznjenem jezeru.

~ ~ LAHTI
Brez smučarskih skokov jaz ne morem. Najprej sem navijala preko računalnika za naše športnike na Olimpijskih igrah (sem za vse, ampak vsi vemo, kdo so bili moji favoriti in MUST SEE :) ), nato sem se pa po prepričevanju brata Jurija, odločila, da grem SAMA v Lahti in si ogledam tekmo. Zamudila sem petkovo tekmo, kjer je Peter Prevec zasedel drugo mesto, zamudila sem razburljivo temo na sobotni dan, ko je Peter Prevec nekoliko pokvaril rezultat in smo tako pristali na četrtem mestu. Ampak nedeljske tekme nisem zamudila. Res, da ni bilo nobenega vidnejšega rezultata, ampak vseeno sem lahko videla skoke, če jih že ne bom videla v Planici. Lahti. Kaj povedati o teh smučarskih skokih kot to, da TO NI PLANICA! NIČ vzdušja, NIČ navijanja (nekaj malega za svoje skakalce), NIČ veselja, NIČ glasbe in MALO gledalcev. Da, NIČ se ne more primerjati s Planico, kjer je vse glasno, vse navija, toliko gledalcev, da ne veš kam bi stopil, ko skače Slovence vse zadoni, ko kateri izmed skakalcev skoči dovolj daleč mu bučno zaploskajo in nagradijo z navijanjem. Ni važno katere narodnosti je skakalec. Lahti, Lahti je bil mrtev. Finski skakalec je končal kot tretji (KONČNO EN FINEC NA STOPNIČKAH PO DOLGEM ČASU) in veste kaj so finski gledalci naredili, ko je bilo konec tekme? Odšli domov. Niti en sam Finski navijač ni ostal za podelitev cvetja. Še dobro, da ima Poljak Kamil Stoch svoje navijače, saj brez njih bi bilo to tekmovanje zelo dolgočasno. Sem se jim kar pridružila, saj so bili še najbolj zabavni.

 Finec, ki si je priskakal tretje mesto. Anssi Koivuranta.

 Kamil Stoch z oboževalci.

 Finski trener, ki je bil nekoč tudi trener ali vsaj pomočnik trenerja slovenske reprezentance. 

Jernej Damjan na velikem zaslonu. 

 Nejc Dežman

 Živa legenda, ki je velike uspehe dosegal, ko sem bila stara okrog 7. Velike uspehe žanje tudi dandanes. Legenda NORIAKI KASAI!

 Skakalnice v Lahtiju

Slovenska zastava ni bila osamljen primer. Veliko Finskih navijačev (beri navijačic) ima slovensko zastavo samo zato, ker so jim všeč naši skakalci.

Polska vs. Finska?

To objavo sem pisala tri dni, ampak ne zato, ker sem veliko napisala. Mislim, da sem celo manj povedala v tej objavi, kot v prejšnjih dveh. Ta objava pa zmaga po številu fotografij. Veliko časa vzame, če moraš vse fotografije zmanjšati in nekoliko preurediti plus še uživati v lepem vremenu vse dokler sonce ne zaide.
To je to, kar imam za povedati za zdaj. In se opravičujem za nezanimiv konec. :)

Lep pozdrav v sončno in pomladno Slovenijo!

Moi moi,
Ana